关于知识产权 知识产权培训 树立尊重知识产权的风尚 知识产权外联 部门知识产权 知识产权和热点议题 特定领域知识产权 专利和技术信息 商标信息 工业品外观设计信息 地理标志信息 植物品种信息(UPOV) 知识产权法律、条约和判决 知识产权资源 知识产权报告 专利保护 商标保护 工业品外观设计保护 地理标志保护 植物品种保护(UPOV) 知识产权争议解决 知识产权局业务解决方案 知识产权服务缴费 谈判与决策 发展合作 创新支持 公私伙伴关系 人工智能工具和服务 组织简介 与产权组织合作 问责制 专利 商标 工业品外观设计 地理标志 版权 商业秘密 WIPO学院 讲习班和研讨会 知识产权执法 WIPO ALERT 宣传 世界知识产权日 WIPO杂志 案例研究和成功故事 知识产权新闻 产权组织奖 企业 高校 土著人民 司法机构 遗传资源、传统知识和传统文化表现形式 经济学 金融 无形资产 性别平等 全球卫生 气候变化 竞争政策 可持续发展目标 前沿技术 移动应用 体育 旅游 PATENTSCOPE 专利分析 国际专利分类 ARDI - 研究促进创新 ASPI - 专业化专利信息 全球品牌数据库 马德里监视器 Article 6ter Express数据库 尼斯分类 维也纳分类 全球外观设计数据库 国际外观设计公报 Hague Express数据库 洛迦诺分类 Lisbon Express数据库 全球品牌数据库地理标志信息 PLUTO植物品种数据库 GENIE数据库 产权组织管理的条约 WIPO Lex - 知识产权法律、条约和判决 产权组织标准 知识产权统计 WIPO Pearl(术语) 产权组织出版物 国家知识产权概况 产权组织知识中心 产权组织技术趋势 全球创新指数 世界知识产权报告 PCT - 国际专利体系 ePCT 布达佩斯 - 国际微生物保藏体系 马德里 - 国际商标体系 eMadrid 第六条之三(徽章、旗帜、国徽) 海牙 - 国际外观设计体系 eHague 里斯本 - 国际地理标志体系 eLisbon UPOV PRISMA UPOV e-PVP Administration UPOV e-PVP DUS Exchange 调解 仲裁 专家裁决 域名争议 检索和审查集中式接入(CASE) 数字查询服务(DAS) WIPO Pay 产权组织往来账户 产权组织各大会 常设委员会 会议日历 WIPO Webcast 产权组织正式文件 发展议程 技术援助 知识产权培训机构 COVID-19支持 国家知识产权战略 政策和立法咨询 合作枢纽 技术与创新支持中心(TISC) 技术转移 发明人援助计划(IAP) WIPO GREEN 产权组织的PAT-INFORMED 无障碍图书联合会 产权组织服务创作者 WIPO Translate 语音转文字 分类助手 成员国 观察员 总干事 部门活动 驻外办事处 职位空缺 采购 成果和预算 财务报告 监督
Arabic English Spanish French Russian Chinese
法律 条约 判决 按管辖区浏览

关于针对职务发明补偿的规则(官方公报RS,第65/2007号), 斯洛文尼亚

返回
WIPO Lex中的最新版本
详情 详情 版本年份 2007 文本类型 实施规则/实施细则 主题 专利(发明), 集成电路布图设计

可用资料

主要文本 相关文本
主要文本 主要文本 斯洛文尼亚语 Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 65/2007)        
 Rules on compensation for job‐related inventions (Official Gazette RS, No 65/2007)

Na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o izumih iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 15/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarstvo v soglasju z ministrico za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K o nagradah za izume iz delovnega razmerja

1. člen

Ta pravilnik določa natančnejša merila za določitev odmere primerne nagrade za izume, ustvarjene v delovnem razmerju in minimalno višino nagrade, določene v pavšalnem znesku.

2. člen

(1) Primerna nagrada se določi za prevzem vsakega posameznega izuma, ustvarjenega v delovnem razmerju, in za vsakega delavca posebej.

(2) Nagrada se določi za celotno pričakovano trajanje patenta, ki je bil podeljen za prevzeti izum, oziroma če patent ni bil prijavljen, za celotno obdobje uporabe izuma pri delodajalcu.

(3) Pri določitvi primerne nagrade po tem pravilniku se upoštevajo gospodarska uporabnost službenega izuma, naloge delavca pri delodajalcu in delež delodajalca pri ustvaritvi izuma.

3. člen

(1) Primerna nagrada za neposredni službeni izum se praviloma določi v pavšalnem znesku ob upoštevanju meril iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2) Delavec in delodajalec se lahko ne glede na prejšnji odstavek dogovorita za določitev nagrade po prvem odstavku 4. člena tega pravilnika.

4. člen

(1) Osnova za določitev primerne nagrade za posredni službeni izum znaša 20% višine gospodarske uporabnosti izuma. Osnova se zmanjša za vrednosti nalog delavca pri delodajalcu in delež delodajalca.

(2) Delavec in delodajalec se lahko ne glede na prejšnji odstavek dogovorita, da se primerna nagrada določi v pavšalnem znesku.

5. člen

(1) Gospodarska uporabnost izuma se določi z oceno vrednosti izuma za delodajalca ob upoštevanju pričakovanega čistega dobička delodajalca pri gospodarskem izkoriščanju izuma, pri čemer se lahko upošteva tudi dotedanji povprečni dobiček delodajalca pri gospodarskem izkoriščanju izumov te vrste.

(2) Če določitev gospodarske uporabnosti izuma po prejšnjem odstavku ni mogoča, se določi z uporabo licenčne analogije, pri čemer se gospodarska uporabnost določi v višini licenčnine, ki je običajna za izume te ali podobne vrste.

(3) Če delodajalec in delavec soglašata, lahko gospodarsko uporabnost izuma določita tudi drugače.

6. člen

(1) Vrednost nalog delavca pri delodajalcu se določi glede na to, ali je izum, ustvarjen v delovnem razmerju, neposredni službeni izum ali posredni službeni izum.

(2) Pri določitvi vrednosti nalog delavca pri delodajalcu se upoštevajo predvsem opis del in nalog delavca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali drugega akta, neposredne zadolžitve delavca pri delodajalcu in druga navodila, ali je delavec ustvaril izum v okviru dejavnosti delodajalca in v okviru del in nalog

dejavnosti delovne enote ter ali je delavec ustvaril izum pretežno v delovnih prostorih delodajalca in v delovnem času.

(3) Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi na podlagi prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, znaša vrednost nalog delavca 9,9% gospodarske uporabnosti izuma.

(4) Pri posrednem službenem izumu se vrednost nalog delavca določi s seštevkom naslednjih deležev:

– največ 4% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v okviru dejavnosti delodajalca,

– največ 3% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v okviru del in nalog dejavnosti delovne enote,

– največ 1% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen pretežno v delovnih prostorih delodajalca,

– največ 1% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen pretežno v delovnem času delodajalca.

7. člen

(1) Vrednost deleža delodajalca pri ustvaritvi izuma se določi glede na to, ali je izum, ustvarjen v delovnem razmerju, neposredni službeni izum ali posredni službeni izum.

(2) Pri določitvi vrednosti deleža delodajalca se štejejo predvsem vsa znanja, finančna in druga sredstva ter kadrovski viri, ki jih je dal delodajalec na razpolago delavcu za ustvaritev izuma, navodila in usmeritve za delo, ki jih je dal delodajalec delavcu, ter vse vrste izobraževanj, ki so pripomogle k ustvaritvi izuma.

(3) Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi na podlagi prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, znaša vrednost deleža delodajalca 10% gospodarske uporabnosti izuma.

(4) Pri posrednem službenem izumu se vrednost deleža delodajalca določi s seštevkom naslednjih deležev:

– največ 5% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v pretežni meri s finančnimi in kadrovskimi sredstvi delodajalca, ki so bili na razpolago delavcu za ustvaritev izuma,

– največ 3% gospodarske uporabnosti izuma, če so k ustvaritvi izuma odločilno vplivala znanja in izkušnje delavca, ki jih je pridobil pri delu za delodajalca ter vsemi vrstami izobraževanj, ki mu jih je omogočil delodajalec,

– največ 2% gospodarske uporabnosti izuma, če so k ustvaritvi izuma prispevala znanja delodajalca.

8. člen

(1) Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi v pavšalnem znesku, znaša višina nagrade najmanj znesek zadnjih dveh čistih plač delavca, šteto od dne, ko je delavec pridobil pravico do primerne nagrade.

(2) Če je bila gospodarska uporabnost izuma določena po tretjem odstavku 5. člena tega pravilnika v pavšalnem znesku, znaša višina nagrade za posredni službeni izum najmanj znesek zadnjih petih čistih plač delavca, šteto od dne, ko je delavec pridobil pravico do primerne nagrade.

(3) Če je zadnja čista plača delavca nižja od povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije, se namesto zadnje čiste plače delavca za določitev višine nagrade po prvem in drugem odstavku tega člena smiselno uporabi povprečna mesečna čista plača v gospodarstvu Republike Slovenije.

9. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o nagradah za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju (Uradni list RS, št. 31/98 in 14/99).

10. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-30/2006

Ljubljana, dne 14. junija 2007

EVA 2007-2111-0105

mag. Andrej Vizjak l.r. Minister

za gospodarstvo

Soglašam! Marjeta Cotman l.r.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve


无可用数据。

WIPO Lex编号 SI063